Žetvena Superluna in redek Superlunin mrk
25. 9. 2015  •  Izobraževanje, Okolje

V ponedeljek, 28. septembra, zjutraj bo polna Luna zašla v Zemljino senco v popoln Lunin mrk. Ne gre za običajen Lunin mrk. Luna bo to noč dosegla perigej - točko, v kateri je med svojim potovanjem okoli našega planeta najbližje Zemlji - zato bo videti večja kot običajno.

Žetvena Luna imenujemo polno Luno, ki je najbližja jesenskemu enakonočju (23. septembru).

V ponedeljkovem jutru bo Superluna stopila v Zemljino senco in ustvarila popoln Lunin mrk.
Vir: Jim Schaff

Luna Zemljo obkroži približno vsak mesec (vsakih 28 dni) in tako tudi skozi perigej potuje vsak mesec. A ker Zemlja in Luna skupaj potujeta tudi okoli Sonca, je v tej točki, ko je Luna najbližje Zemlji, v zelo različnih položajih.
O Superluni govorimo, kadar sta izpolnjena dva pogoja: da je Luna v perigeju (najbližji točki svojega potovanja okoli Zemlje) ter da je ščip oz. polna Luna (Luna na nasprotni strani Zemlje kot Sonce).
Povprečna razdalja med Zemljo in Luno je 386.000 km. V ponedeljek bo ta razdalja znašala le 356.876 km, zaradi česar bo Luna videti za 8 % večja kot običajno.


Primerjava velikosti Superlune z 19. marca 2011 (desno) in velikosti običajne Lune z 20. decembra 2010 (levo).
Fotografija: Wikimedia Commons

Mrk Superlune (Lune v perigeju) je redek. Zadnjič se je zgodil leta 1982, po letošnjem mrku 28. septembra pa bo naslednji šele leta 2033.

Lunin mrk se sicer zgodi dva do trikrat letno in je viden povsod, kjer je Luna nad obzorjem - približno na polovici Zemlje. Če Lunin tir okoli Zemlje ne bi bil nagnjen za 5,1 stopinjo, bi Lunin mrk videli ob vsakem ščipu. Zaradi tega nagiba pa Luna potuje nad ali pod Zemljino senco.

Popoln Lunin mrk se zgodi med ščipom, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani. Luna je takrat v Zemljini senci, zaradi česar ni obsijana s Sončnimi žarki. Zemljino ozračje nekaj svetlobe razprši (podobno kot ob Sončnem vzhodu in zahodu), ta razpršena svetloba med mrkom tako obsije Luno, ki se sicer nahaja v Zemljini senci.


Shema poteka Luninega mrka. Razdalje in velikosti niso v razmerju!
Vir: Wikipedia

Za opazovanje mrka Superlune boste morali v ponedeljek zgodaj vstati. Iz Slovenije bo viden med 3:07 in 6:27 z vrhuncem ob 4:48. Ker Zemlja v času Luninega mrka preprečuje Sončni svetlobi pot do Lune, Luno osvetljuje le svetloba, ki se razprši v Zemljinem ozračju. Od količine in vrste delcev v ozračju bo odvisna tudi obarvanost Lune. Kadar je količina delcev v zraku kot so puščavski in vulkanski prah nizka, je Luna med mrkom svetlo in rumeno-oranžno osvetljena. Ob večjih količinah delcev v zraku, predvsem ob večjih vulkanskih izbruhih, je lahko ozračje zapolnjeno z delci do take mere, da Luna med mrkom skoraj izgine.


Faze Luninega mrka (ure so podane v univerzalnem času - UTC). Luna najprej potuje skozi polsenco (penumbra), nato pa doseže senco (umbra) in popoln mrk.
Vir: NASA/F. Espenak; Prevod: B. Kralj

V času popolnega Luninega mrka 30. decembra 1982 je bila Luna skoraj popolno zatemnjena. Prah, ki ga je v ozračje izbruhal Mehiški vulkan El Chichon, je preprečil, da bi se Sončna svetloba v Zemljinem ozračju razpršila in osvetlila Luno.

Kako bo Lunin mrk dejansko izgledal, je do samega mrka nemogoče napovedati, zaradi česar je opazovanje še toliko bolj zanimivo.
Slovenija ima med 29. marcem in 25. oktobrom 2015 poletni čas, ki je glede na univerzalni čas zamaknjen za dve uri (UTC+2).

Vidnost Luninega mrka z Zemlje.
Vir: NASA/Fred Espenak; Prevod: B. Kralj

Za opazovanje Luninega mrka ne potrebujete posebne zaščite, kot jo potrebujete za opazovanje Sončevega mrka. Potrebujte pa jasno nebo. V kolikor vam vreme ne bo naklonjeno, lahko mrk opazujete tudi prek spleta na SkyAndTelescope ali Slooh, animacijo pa najdete tu.

Septembrski Lunin mrk bo sicer četrti in zadnji v tetradi štirih zaporednih Luninih mrkov med seboj oddaljenih šest mesecev (15. april 2014, 8. oktober 2014, 4. april 2015 in 28. september 2015).


Izvorno novico je na portalu universetoday.com 18. septembra 2015 objavil Bob King. Bob je amaterski astronom in avtor bloga Astro Bob.

Benjamin Kralj

Vir: www.universetoday.com, www.eclipsewise.com


Povezane novice
Sateliti #1: Predstavitev
Sateliti #2: Zakaj in kako sateliti krožijo okrog Zemlje?
Slike sončnih zahodov razkrile onesnaženost ozračja skozi stoletja
Sateliti #3: Izstrelitev satelita v orbito
Sateliti #4: Kako deluje satelit?


sl
Copyright © 2010-2018 - TikTakTest TM ®.